Teden otroka na Osnovni šoli Muta (videoposnetek)

Radovednost pomeni zanimanje za različne stvari. Vodi nas k odkrivanju sveta okoli nas in raziskovanju znanja. Ko smo radovedni, se »aktiviramo« in začnemo raziskovati tisto, kar nas zanima. Z radovednostjo napredujemo, prihajamo do novega znanja, novih izkušenj in spoznanj. Otroci kažejo radovednost s spraševanjem ter željo po odkrivanju nečesa novega. Otroci so radovedni do vsega, kar počnejo, kar opazujejo.

Skozi igrivo raziskovanje zadovoljujejo svojo radovednost in jo na ta način razvijajo.

Najpogostejše otroško vprašanje je “zakaj”, odgovor pa se najpogosteje začne z “zato”. In zato tudi takšen naslov letošnje osrednje teme.

Učencem smo v tem tednu ponudili številne dejavnosti, kjer so lahko potešili svojo radovednost. Učenci predmetne stopnje so tako lahko sodelovali v delavnicah šolski akvarij, spoznavanje robotike in fišer tehnike, preizkusili so se v pripravi sladice ter aktivno sodelovali v  gibalno-plesni delavnici. Prav tako so v tem tednu pisali pisma v dom Hmelina Radlje. V avli šole je učence ves teden spremljala skrinjica »zaupaj – vprašaj«, kamor so lahko napisali različna vprašanja, ki so se jim porodila. Učenci bodo odgovore na vprašanje dobili pri različnih učnih vsebinah. Prav tako bodo imeli možnost sami poiskati odgovore na vprašanja v različni literaturi, v leksikonih ali na spletu ter jih nato predstaviti v razredni skupnosti, s čimer pa se bo radovednost še povečala, saj se bodo do odgovorov prebili sami. Ob zaključku Tedna otroka so si učenci od 4. do 9. razreda ogledali film v dvorani Kienhofen na Muti. Pričarali so si občutke zabave in veselja ob gledanju filma.

Možnost obiska dvorane Kienhofen na Muti so imeli tudi učenci od 1. do 3. razreda in učenci Osnovne šole s prilagojenim programom. Ogledali so si  predstavo Miška in veliko rdeče jabolko, ki so jo odigrale vzgojiteljice vrtca Muta. Te učence je prav tako obiskala »tetka Jesen«, kasneje pa so sodelovali tudi pri zabavnih jesenskih igrah. Učenci na razredni stopnji so pri podaljšanem bivanju posvetili več časa družabnim igram, ogledali so si risanko,  prav tako so skupno urico druženja doživeli učenci 1. razredov z vrtčevskimi otroki. Veliko  zanimivega in radovednega so doživeli tudi učenci OŠPP.  Svojo radovednost so razvijali v delavnici robotike, ogledali so si šolski akvarij. Veselo urico druženja so namenili družabnim igram s čajanko in kolački.

Učenci so nas presenetili, saj so pokazali svojo radovednost s spraševanjem ter željo po odkrivanju nečesa novega. Teden otroka je vse učencem OŠ Muta in učence PPVI in NIS med seboj povezal, jim omogočil teden poln razigranosti in radovednosti v različnih dejavnostih in delavnicah, ki so jih učenci z velikim veseljem in dobro voljo obiskali.

Marija Lisec, mag. soc. dela

[Show as slideshow]

Veselje z znanostjo

V sredo, 24. 9., smo učenci 8. razreda obiskali Fakulteto za kemijo v Ljubljani. Tam so nam pokazali veliko poskusov. Najbolj sem si zapomnila poskuse s tekočim dušikom.

Tekoči dušik ima -196  °C. Razlika med temperaturo tekočega dušika in človeškega telesa je zelo velika, zato se, če si tekoči dušik polijemo po telesu, ne zgodi nič. Če pa prst pomočimo vanj za več kot tri sekunde, nam zmrzne. V tekoči dušik smo lahko pihnili in ven se je pokadilo veliko dima. To je bila para, ki se je zaradi vlage v našem telesu povečala in nastali so majhni kristalčki.

Tekoči dušik smo poskusili zapreti v plastenko. To nam ni uspelo, saj se zaradi pritiska zamašek ni hotel zapreti in je bil nemiren kot takrat, ko za novo leto odpiraš šampanjec. Nato smo v zamašek vstavili cev in pri odprtini je nastala dimna zavesa.

V tekoči dušik smo dali tudi napihnjen balon. Ta se je skrčil, saj ima tekoči zrak tališče pri 190 °C. Na sobni temperaturi se je zopet napihnil.

Ko je znanstvenike malo zazeblo, smo prešli na poskuse z ognjem. Vzeli smo toast, ga prižgali z vžigalnikom in spremenil se je v prepečenec. Ko pa smo kruhu dodali tekoči dušik, se je spremenil v oglje, saj zaradi kisika snov gori hitreje. To gorenje se imenuje nepopolno.

Popolno gorenje smo prikazali tako, da smo po vati (celulozi) polili tekoči kisik in jo prižgali. Vata je takoj izginila, za njo ni ostalo čisto nič. To je popolno gorenje.

Pokazali so nam tudi, kako se naredi severni sij. V posodo smo vlili klorovodikovo kislino, vanjo vrgli malo aluminija, jo prižgali in nastal je vodik. Videli smo zelen ogenj, ki je izginil, ko se je aluminij stopil. Prikazali smo, kako se kemiluminiscenca in luminiscenca z barvilom spremenita v lepe neonske barve.

Ogenj ima lahko tudi drugačne odtenke. S hlapi snovi lahko plamen spremeni barvo. S hlapom žganja ogenj postane roza, s hlapom natrija pa oranžne barve.

Poskusi so me navdušili in še kdaj bi si jih želela ogledati. Obisk na kemijski fakulteti je bil zame silno zanimiv, saj sem se kot majhna deklica vedno igrala za kemičarko in mešala različne šampone.

Lana Špegelj Mongus, 8. b

Obisk Fakultete za kemijo

Na Fakulteti za kemijo smo preživeli cel dopoldan. Za nas so pripravili štiri delavnice. V prvi smo spoznavali les, v drugi so nam osmošolci predstavljali poskuse, v tretji smo delali eksperimente s kemikoma, v četrti pa smo podrobneje spoznali ali vesolje in Zemljo. Najbolj všeč mi je bila tretja delavnica.

Ivana Pečoler, 8. b

[Show as slideshow]

30. obletnico delovanja Slovenske mreže zdravih šol smo obeležili z regijskim dogodkom v petek, 22. 9. 2023, v Grajskem parku na Ravnah, na katerem so se predstavile Zdrave šole koroške regije, torej tudi OŠ Muta s plesno delavnico.

Odvil se je kulturni program, nakar smo začeli s številnimi aktivnostmi.

Na povezavi https://myalbum.com/album/CvSBzqJjEVZmG9/?invite=a7fe7448-1b27-4268-9a14-de73c2f02131 najdete še foto utrinke s petkove prireditve Koroška v gibanju – 30. obletnica Zdravih šol.

Mentorica Martina Logar Šumah, prof.

Naš prvi športni dan

V četrtek, 21. 9. 2023, smo se učenci od četrtega do devetega razreda odpravili na prvi športni dan. Tema prvega športnega dne je bilo pohodništvo. 

[Show as slideshow]

DRUŽENJE TRETJEŠOLCEV IN OSMOŠOLCEV PRI POUKU SLOVENŠČINE

Vznemirjeni smo bili, ko smo šli v 8. razred. Tam so bile zelo velike klopi. Spoznali smo nove prijateljice. Eni je bilo ime Glorija. Osmošolce smo naučili pisano abecedo. Oni so nam pomagali pisati povedi. 

JULIJA in KATARINA, 3. A

Bilo je super, pisali smo pisane črke. Pisal sem z Renejem, bil je zelo prijazen. Dobili smo veliko domače naloge.                

LUN, 3. A

Osmošolce smo učili pisane črke in smo se zraven veliko naučili od njih. Bilo je super.  

ANDRAŽ, 3. A

POUČNA URA PISANE ABECEDE

Pri uri slovenščine smo morali iz učbenika prepisati besedilo. To besedilo je bilo zapisano z velikimi tiskanimi črkami. Naša naloga je bila, da vsebino prepišemo s pisanimi črkami.

Da to ni kaj težkega, smo si mislili. Vendar smo kmalu ugotovili, da je to za nas osmošolce kar velik problem. Po svoje smo spremenili pisavo. Iz velikih pisanih črk so nastale velike tiskane in kar popačene črke. Pozabili smo na pravilno pisavo, kot smo se jo nekdaj učili. Učiteljica nam je dala dober predlog. V tretjem razredu sedaj obvladajo velike pisane črke in zato smo medse povabili tretješolce. Posedli so se med nas. Sprva se nam je to zdelo malo smešno, potem pa je postalo zanimivo. Najprej smo se predstavili. Da smo se bolje spoznali, smo izmenjali nekaj besed, potem pa smo pričeli z učno uro. Skupaj z učiteljico tretjega razreda smo pričeli pisati pisano abecedo. Pisali smo natančno od črte do črte in pravilno, kot smo se že nekdaj učili. Nekatere velike pisane črke so nam delale težave. Bilo je potrebno dobro pogledati, da smo jih pravilno zapisali. Potem smo skupaj s tretješolci zapisali kratke povedi na vsako črko.

Mi smo tako obnovili pravilno pisavo, tretješolci pa so se tudi učili. Spoznali smo, kako površno in po svoje smo pisali. Kar se nam je najprej zdelo smešno, se je izkazalo zelo potrebno. Ta učna ura slovenščine mi je bila zanimiva in poučna.

TAJA ŠTRASER, 8. A

OBISK TRETJEŠOLCEV

V petek, 15. 9., smo učenci 8. A-razreda dobili obisk, saj so nas 4. uro obiskali učenci tretjega razreda. Pridružili so se nam, da bi nas ponovno naučili pravilno pisati pisane črke. 

Na začetku ure so se nam predstavili in se posedli med nas. Vsak od njih se je posedel med dva osmošolca in se jima predstavil. Po kratkem času smo se vsi spoznali in začeli smo s poukom. Njihova učiteljica se nam je na kratko predstavila in nam razložila, da bomo ponovno zapisali celotno pisano abecedo. Tako smo začeli zapisovati v naš zvezek vse velike in male pisane črke. Dojeli smo, da je pravilno zapisati pisane črke za nas še kar težko, medtem ko je bila ta naloga za tretješolce mala malica. Ko smo končali z abecedo, smo vsak s svojim tretješolcem začeli pisati povedi na vsako črko. Mojemu partnerju iz tretjega razreda je šla ta naloga super in si je vse povedi izmislil kar sam, medtem ko sem mu jaz samo popravljal napake. Uspelo nama je priti vse do črke k, a žal nisva uspela priti do konca abecede, saj nama je zmanjkalo časa. 

Ko smo končali, so nas tretješolci presenetili še z bonboni, za zahvalo, da so nas lahko podučili o pisanih črkah. Ta ura se mi je zdela poučna, saj smo se učili drug od drugega.

LUKA ŠPEGELJ, 8. A 

[Show as slideshow]

V sredo, 20. 9. 2023, smo devetošolci izvedli s prvošolci skupno uro športne vzgoje. Odpravili smo se na sprehod po polju. Vsak prvošolec si je izbral svojega starejšega prijatelja, saj smo se spoznali že na začetku šolskega leta. Naš namen je bil, da se še bolje spoznamo z njimi. Bili so zelo dobre volje in pripravljeni, da se še bolj povežemo. Med potjo smo se zabavali in imeli dobro, naredili smo tudi skupinsko fotografijo, na katero smo zelo ponosni. Čas je hitro minil in morali smo se posloviti. Komaj čakamo, da se naslednjič vidimo in smo zelo veseli, da se lahko najstarejši na šoli družimo z najmlajšimi, saj prvošolci s tem dobijo večjo samozavest in podporo od nas.

Zala Vimer, 9. b

ŠPORTNI DAN – POHOD TRETJEŠOLCEV NA SV. PRIMOŽ

Šli smo na Sv. Primož. Bilo je zelo daleč, ampak smo se imeli fajn. Zraven smo imeli dve planinki. Na vrhu smo zajuckali in se hitro vrnili v šolo, kjer nas je čakalo kosilo. Vse so nas bolele noge. (LENA, 3. A)

Preden smo šli na Sv. Primož, sta prišli dve planinki, ki sta šli zraven na pohod. Šli smo skozi gozd. Ko smo prišli na vrh, smo jedli in pili. (ALJOŠA, 3. A)

Pohod je bil super in hitro smo se vrnili nazaj. (BENJAMIN, 3. A)

Bili smo na Sv. Primožu in z nami sta šli dve planinki. Bil je zelo zabaven dan, pa tudi naporen. Hodili smo 4 ure in bilo je zelo zabavno. Ko smo prišli na vrh, smo bili zelo ponosni. Na Primožu smo si zaploskali in zajuckali. (MIA ,3. A)

Na pohodu smo se zelo utrudili, saj smo hodili peš 4 ure. Na vrhu smo zaploskali in zajuckali, potem pa hitro šli v šolo. (JULIJA, 3. A)

Bil je zelo lep dan in šli smo na Primož. Iz hriba je bil zelo lep razgled na Muto in Vuzenico. Videli smo tudi reko Dravo. Takšnega razgleda še nisem videla. (EMA, 3. B)

Imeli smo lep sončen dan. Iz hriba smo gledali Muto. Imeli smo se super. (MIA, 3. B)

Na športnem dnevu sem se zabaval. Peš smo šli na Sv. Primož in lahko smo jedli bonbone. (ALEKS P., 3. B)

Športni dan mi je bil zelo všeč. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo prispeli na cilj in jedli sladkarije. Opazovali smo naravo in se zabavali. Bila sem utrujena. (ISABELA, 3. B)

Bil sem zelo vesel, ker smo šli na Primož. Bilo mi je fajn, ker smo lahko jedli sladkarije in zelo hitro hodili. Videli smo tudi veveričko. (ANŽE, 3. B)

[Show as slideshow]

PRVOŠOLCI V PROMETU

Prvošolci so teden Evropske mobilnosti pričeli z obiskom policista. Ponovili so varno hojo po cesti in čez prehod za pešce. Naučili so se, zakaj je pomembno, da upoštevajo prometna pravila in prometne znake.

V sredo so prvošolce na sprehodu spremljali devetošolci. Opozarjali so jih na varno hojo in se z njimi pogovarjali. Ponosni prvošolci so jim z veseljem sledili in jim pripovedovali prve šolske dogodivščine. Ob slovesu so se dogovorili, da se bodo še večkrat družili.

[Show as slideshow]

Kaj pomeni sporočilo »Varčne poti«?
Slovenska gospodinjstva za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več denarja. Čeprav je ugotovitev skrb vzbujajoča, pa še zdaleč ne vključuje vseh stroškov motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb.

Zaradi vseh teh razlogov Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja odločitev za racionalnejše načine potovanj. To so vsi tisti načini, ki sicer na prvi pogled ponujajo manj prestiža in udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost. Izberimo torej varčnejše poti in se pogovarjajmo o tem, kakšna bi bila naša družba, če bi večino poti opravili z javnim prevozom ali se odločili za eno od oblik aktivne mobilnosti.

Kako varčne poti vplivajo na višjo kakovost življenja?

Različne oblike aktivne mobilnosti (na primer hoja ali kolesarjenje), uporaba javnega prevoza kot tudi sopotništvo in souporaba avtomobila pomenijo nižje stroške za posameznika, povzročajo pa tudi manj okoljske škode in prinašajo manj negativnih učinkov na zdravje. Večja uporaba varčnih načinov mobilnosti pomeni tudi številne pozitivne posledice – na primer manjše javnozdravstvene stroške zaradi manjšega števila nesreč in bolezni, več javnega prostora, namenjenega premikanju in druženju (avtomobil je najbolj potraten »uporabnik« prostora), kot tudi bolj zadovoljno skupnost.

Skupaj z vsemi pripadajočimi enotami Osnovne šole Muta in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bomo organizirali različne aktivnosti za spodbujanje uporabe trajnostne mobilnosti. Poudariti velja, da Osnovna šola Muta skozi celo leto (in ne samo v času ETM) spodbuja trajnostno mobilnost.

V ETM od 16. do 22. 9. 2023 bo OŠ Muta z učenci izvedla tudi naslednje dejavnosti: