Sedmošolci na obisku v Knjižnici Radlje
OBISK KNJIŽNICE RADLJE OB DRAVI
V okviru projekta Rastem s knjigo smo se učenci 7. razredov v sredo, 5. aprila 2023, z avtobusom odpeljali na obisk Knjižnice Radlje.
Ko smo prišli v knjižnico, smo se radovedno ozirali po številnih knjižnih policah polnih knjig. Gospa knjižničarka nam je na zanimiv način predstavila, kako v programu COBISS najdemo knjige. Pokazala nam je tudi, kako na spletu poiščemo elektronske in zvočne knjige.
Ob zaključku smo vsi dobili za darilo knjigo Reformatorji v stripu pisatelja Boštjana Gorenca in ilustratorja Jake Vukatiča.
Žiga Koprivnik, 7. b
Šestošolci na obisku v Knjižnici Muta
Obisk Knjižnice Muta
V četrtek, 6. 4. 2023, smo se šestošolci odpravili na obisk v Knjižnico Muta. Tam nas je knjižničarka Vesna najprej lepo pozdravila in nas popeljala do otroškega oddelka. Usedli smo se in predstavila nam je različne aplikacije AUDIOBOOK, BIBLOS …
Nato nas je vprašala, katerega mladinskega pisatelja, ki piše tudi o športu, poznamo. Takoj sem odgovorila, da poznam Primoža Suhodolčana. Zatem nam je predstavila njegovo življenje. Zvedeli smo, da se je rodil v Črni na Koroškem. Osnovno šolo je obiskoval v Prevaljah. Kot otrok je bil vedno v družbi s knjigami, saj je bila njegova mama knjižničarka, oče pa pisatelj. Njegov oče Leopold Suhodolčan je napisal veliko knjig za otroke. Najbolj znane knjige so Peter Nos je vsemu kos, Piko Dinozaver, Krojaček Hlaček … Njegove zgodbe je nadaljeval Primož Suhodolčan in ustvaril najboljše knjige za otroke. Njegove uspešnice so Kolesar naj bo, Košarkar naj bo, Ranta vrača udarec, Živalske novice … Knjižničarka nam je povedala tudi, da je napisal že nekaj knjig o slovenskih športnikih, in sicer o Goranu Dragiću, Tini Maze …
Nato smo imeli še nagradno igro. Iz danih besed smo morali najti tri naslove Suhodolčanovih knjig. Kdor je prvi pravilno sestavil tri naslove, je dobil nagrado. Bila sem vesela, saj sem prva sestavila naslove. To so bili: Z ribo na glavo in spat, Pica je kraljica in Doktor za osle.
Knjižničarki smo se še zahvalili za obisk in se počasi odpravili nazaj v šolo. Ura v knjižnici mi je bila zelo všeč, posebej še zato, ker je Primož Suhodolčan moj najljubši pisatelj.
Hana Juvan, 6. a
V sredo, 5. 4. 2023, smo se učenci 6. b odpravili v Knjižnico na Muti. Ob prihodu nas je knjižničarka toplo sprejela. Povedala nam je, kam naj odložimo jakne in kam naj se usedemo.
Nato nam je predstavila najboljšega mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana. Že kot otrok je bil vedno med knjigami, saj je bil njegov oče zelo znan pisatelj, mama pa knjižničarka. Primoževe knjige so zelo zabavne in zanimive. Pisati je začel z nadaljevanjem očetovih knjig Peter Nos, nato pa je začel s svojimi. Oče mu je svetoval, naj piše o tem, kaj pozna in kaj ima rad, saj bo le tako lahko uspel. Začel je pisati o najbolj znanih slovenskih športnikih in dobil oznako, da je najbolj športni pisatelj. Za ilustracije v njegovih knjigah, ki so prav tako zelo zabavne, je poskrbel Uroš Hrovat. Primoževa največja uspešnica je zagotovo knjiga Košarkar naj bo, po kateri so posneli tudi film.
Po predstavitvi pisatelja nam je knjižničarka predstavila različne oblike knjig: knjige v fizični obliki, elektronske knjige in avdio knjige. Ugotovili smo, da so vse oblike knjig avtentične. Ko pa smo primerjali odlomek iz knjige v filmu, smo ugotovili, da je vsebina enaka, besedilo pa je drugačno.
Potem je sledil kviz, v katerem smo morali iz danih besed napisati tri naslove njegovih knjig. V kvizu sem bil prvi, zato sem dobil za nagrado zvezek, beležko in obesek za ključek.
V knjižnici sem se imel odlično.
Drejc Pavlič, 6. b
Izdelki učencev OPB-ja
Učenci prve triade, so pri pouku in podaljšanem bivanju izdelovali različne dekorativne izdelke, s katerimi bodo polepšali praznično mizo.
učiteljica Milena Repnik
16. MEDNARODNI LIKOVNI NATEČAJ BODI UMETNIK «IGRAJ SE Z MANO«
16. MEDNARODNI LIKOVNI NATEČAJ BODI UMETNIK «IGRAJ SE Z MANO«
Vsako leto učenci naše šole sodelujejo na več likovnih in literarnih natečajih, kjer dosegajo visoka priznanja. Tako je v mesecu decembru na OŠ Prule potekala otvoritev likovne razstave grafik mednarodnega likovnega natečaja Otroška grafika 2022, na kateri sta srebrno priznanje dobili učenki Gaja Vasiljevič in Tjaša Palko. Podelitve priznanj se je udeležila Gaja, ki nam je poslala fotografijo nagrajene slike.
Z likovnimi deli učencev naše šole in šole s prilagojenim programom pa smo sodelovali tudi na mednarodnem likovnem natečaju Bodi umetnik »IGRAJ SE Z MANO«, ki ga je razpisal Center Janeza Levca Ljubljana – Oddelek za projektne dejavnosti in Društvo za kulturo inkluzije.
Izmed 4900 likovnih del, ki so letos prispeli na natečaj, so za razstavo izbrali tudi slike naših učencev: prvošolke Teje Vimer, Aleksa Palka, učenca 2. razreda, in učenke OŠPP Nine Juhart. Postavitev in otvoritev likovne razstave je potekala v Koroški galeriji likovnih umetnosti 22. marca 2023.
Za učence in mentorje, ki smo se udeležili tega dogodka, je bilo to prav veselo doživetje, saj ga je spremljalo več zanimivih dejavnosti: od likovnih delavnic do ogleda Sokličeve zbirke v Koroškem pokrajinskem muzeju ter ogleda rojstne hiše Huga Wolfa. Na koncu pa nas je čakalo še presenečenje, za katerega je letos poskrbel raper Zlatko. Ob njegovi glasbi smo težko ostali ravnodušni, zato smo vsi veselo zaplesali.
S prireditve v Koroški galeriji likovnih umetnosti smo odnesli pozitivne misli in lepe spomine.
Na vse uspehe naših učencev smo zelo ponosni, še posebej pa so nase ponosni učenci, saj so v svoje izdelke vložili veliko truda.
Za vse, ki imate radi likovno umetnost, pa še povabilo na likovno razstavo »Igraj se z mano«, ki si jo lahko brezplačno ogledate v Koroški galeriji likovnih do 1. aprila 2023; od torka do petka med 10. in 18. uro ter v soboto in nedeljo med 10. in 17. uro.
Milena Repnik
Svetovni dan voda
22. MAREC – SVETOVNI DAN VODA
Vsi poznamo pregovor »Brez vode ni življenja.«, ne vemo pa, ali je res že vsak od nas to izkusil.
Če še niste doživeli resnične žeje, ste lahko hvaležni le naši neokrnjeni naravi, ki v svojih globinah na srečo še skriva mnogo čiste vode. Žal ni povsod po svetu tako, da bi lahko ljudje brez skrbi trošili pitno vodo kot jo mi. Mnogi živijo v velikem pomanjkanju in se morajo po vedro vode odpraviti na dolgo pot. Za vsako kapljico vode pa morajo dobro premisliti, kako jo bodo porabili.
Žeje pa ne trpijo le ljudje, ampak tudi živali in rastline. Se še spomnite vročega sušnega poletja, ko so kmetje tarnali, kako se sušijo poljščine in primanjkuje krme za živino?
Vsako živo bitje potrebuje za življenje čisto vodo, zato moramo z njo tudi mi skrbno ravnati in jo trošiti le toliko, kolikor je resnično potrebujemo.
Se še spomnite, kako lahko z njo varčujemo: med miljenjem zapiramo pipe, poskrbimo, da pipe dobro tesnijo, pazimo na čistočo, se tuširamo namesto kopamo v kadi itd.
Tudi naši prvošolci vedo, komu in za kaj je potrebna voda ter kako z njo skrbno ravnati. S svojimi slikami o vodi so sodelovali pri pripravi tematske razstave v avli šole in tudi v šolski oddaji, ki jo je za učence pripravil šolski radio Čiči.
Milena Repnik
Klekljanje
INTERESNA DEJAVNOST – KLEKLJANJE
Klekljanje je umetnost ročnega izdelovanja čipk, pri kateri učenci razvijajo ročne spretnosti, se naučijo natančnosti, vztrajnosti in potrpežljivosti, kar jim dolgoročno koristi tudi na drugih področjih.
Klekljanje se je v Sloveniji širilo od 17. stoletja naprej. Najstarejši znani dokument je iz leta 1696 in govori o klekljarstvu v Idriji.
Učenci za delo uporabljajo naslednji klekljarski pribor: blazina ali bula, košara ali podstavek, klekeljni, sukanec, bucike, kvačka, škarjice, vzorec.
Praktično delo pomeni prepletanje, križanje in pretikanje vsaj dveh ali več parov vodoravno in navpično tekočih niti, ki so navite na posebej oblikovane lesene palčke, imenovane klekeljni.
Krožek klekljanja na OŠ Muta poteka že od šolskega leta 2006/07.
Sonja Topler, mentorica
Za klekljanje me je navdušila Zarja, ker je vedno pripovedovala kako kleklja. V drugem razredu sem se tudi jaz prijavila k tej interesni dejavnosti in ni mi žal. Spoznala sem veliko prijateljev. Prijavila sem se tudi zato, ker se lahko več družim s prijatelji. Pri tej dejavnosti si lahko zelo ustvarjalen.
Urška Šater
Na klekljanje sem se odločila hoditi, ker je zelo zanimivo. Klekljanje mi je všeč, ker se tam naučiš klekljati. Je zelo zabavno.
Naja Kordež
Na klekljanje sem se prijavila zato, ker so me ročna dela zanimala. Tam mi je zabavno, ker se veliko pogovarjamo in se kaj novega naučimo. Na to dejavnost hodim samo eno leto in pol. To eno leto in pol se zelo zabavam in sem vesela, da sem se prijavila, ker mi je tam fajn.
Neva Vrečič
Na klekljanje sem se prijavila že v prvem razredu. Sklekljala sem že tri vzorčke, zdaj delam četrtega. Na klekljanje hodim zelo rada, saj se veliko naučim in družim s prijateljicami. Res mi ni žal, da sem se prijavila.
Zarja Dobnik
Obisk v muzeju
Na obisku v muzeju na Muti
Na obisku smo bili v kovaško-livarskem in gasilskem muzeju na Muti. Ga. županja Angelca Mrak nas je prijazno sprejela in nam razkazala muzej. Z veseljem smo prisluhnili njeni zanimivi razlagi. V prvem delu muzeja smo si ogledali zgodovino našega domačega kraja, v drugem delu smo spoznali kovaštvo in livarstvo, ki je že od nekdaj razvito na Muti. V zadnjem delu smo si ogledali gasilski del muzeja. Na koncu smo imeli še prosto in smo si lahko še sami ogledali, kar nas je najbolj zanimalo.
V muzeju so imeli staro gasilsko vozilo. Videlo smo gasilske uniforme, stara oblačila, človeško lobanjo, stare likalnike, stare šolske mize in še veliko več. (Eva)
Gospa Angelca nam je bolj podrobno povedala, kje in zakaj so uporabljali stare predmete. Najljubši del mi je bil gasilski muzej, kjer sem videla staro gasilsko opremo. (Mojca)
V muzeju mi je bilo zelo zanimivo, všeč mi je bil gasilski del in stari likalniki. To je bil najboljši dan v muzeju. (Naja)
Izvedel sem, da je bil enkrat na Muti požar, ker je iz likalnika poletelo oglje in takrat je zgorelo kar šest hiš. (Lovro)
Izvedel sem, da je ob Bistrici in Dravi včasih stala mitnica, kjer so pobirali denar, da so lahko prečkali mejo. (Dan)
Zapomnil sem si, da je bilo prvo gasilsko vozilo voz. (Vid)
Plavalni tečaj za tretješolce
Plavalni tečaj
Tretješolci smo imeli prejšnji teden plavalni tečaj. Vsi učenci smo se naučili plavati in na koncu smo dobili priznanje z nalepko delfinčka (bronastega ali zlatega). Zjutraj smo se po malici odpravili na bazen, kjer smo aktivno plavali. Ob pol enih smo se utrujeni vračali nazaj v šolo. Bilo je kar naporno, vendar prijetno in zabavno. Po končanem učenju plavanja, smo imeli prosto, kjer smo se lahko zabavali v vodi in v masažnem bazenu.
Najboljše je bilo, ko smo lahko skakali z odskočnega kamna v vodo. (Anej P., Vid)
Vesela sem bila, ko smo na koncu dobili diplome. (Ema)
Vse na plavanju mi je bilo všeč, učenje plavanja, skakanje v vodo, plavalni preizkus, prosto plavanje… (Neža)
Všeč mi je bilo skakanje v vodo in da sem se pravilno naučila plavati žabico. (Taja)
Na koncu smo se lahko v vodi še prosto igrali, kar mi je bilo zelo všeč. Tudi skakanje z odskočnega kamna je bilo zabavno. (Neva)
Prvi dan so nas preizkusili v plavanju in nato so nas razdelili v skupine. Naša skupina je preplavala že 60m in vsi smo dobili diplome. (Ema)
Na plavalnem tečaju sem se naučil res veliko in še zabaval sem se, še posebej ko smo skakali v vodo in pri testiranju. (Filip)
Naučila sem se zelo veliko trikov. Malo mi je bilo težko, zato sem se mogla zelo truditi. Uspelo mi je dobiti srebrnega delfinčka. (Zala)
Vesel sem, da sem se naučil pravilno plavati žabico s plavanjem pod vodo in pravilnim dihanjem. (Vasja)
Angleška literarno-filmska delavnica
ANGLEŠKA LITERARNO-FILMSKA DELAVNICA
V sredo, 22. 3. 2023, je bila angleška delavnica za šeste, sedme, osme in devete razrede. Začela se je ob 14.00 in končala ob 18.00. Na začetku smo prebrali angleško knjigo z naslovom Wonder (Čudo). Bila je žalostna in nekako vesela. Po branju smo se odžejali in posladkali s piškotki. Ko smo pomalicali, smo se udobno namestili in začeli gledati film, posnet po tej knjigi. Na kratko povedano, je bil fant po imenu August, ki je bil na 27ih operacijah. Šolal se je doma. V peti razred pa so ga starši vpisali na pravo šolo, kjer ni imel prijateljev. Več vam ne povem, da vam ne pokvarim filma. KO je bilo filma konec, smo se razporedili v skupine in reševali delovne liste. Medtem smo morali v angleščini napisati pozitivne misli – precepte, za konec pa smo še na samolepljive lističe v angleščini napisali naše občutke o zgodbi. Sledilo je pospravljanje in odhod domov.
Te delavnice ne bom pozabila.
Urška Šater, 6. razred
NAŠE POZITIVNE MISLI
Accept what you can change and change what you can’t accept.
If you can’t do do something, change the plan, not the goal.
It doesn’t matter how you look on the outside, it matters how you look on the inside.
Don’t judge a book by its cover.
Osmošolci na obisku pri županji
OBISK OBČINE MUTA
V četrtek, 16. 3. 2022, so osmošolci OŠ Muta obiskali županjo Občine Muta, gospo Angelco Mrak. Obisk smo povezali s poukom predmeta domovinske in državljanske kulture in etike, pri katerem učenci trenutno spoznavajo demokratično oblast v lokalnih skupnostih. Učijo se o občini, njenih organih, upravljanju in urejanju zadev.
Županja nas je kljub svojim številnim obveznostim z veseljem sprejela. Povabila nas je v sejno dvorano, kjer so se učenci udobno namestili (nekateri so preizkusili tudi županjin stol😊). Zelo nazorno jim je predstavila našo občino, kako delujejo posamezni organi občine, kako potekajo volitve župana in občinskih svetnikov, delo upravne enote … Povedala jim je tudi, za kaj vse je občina dolžna poskrbeti, da je zagotovljeno prijetno in varno življenje občanov. Posebej pa je poudarila, da smo za lepo in čisto okolje vsi odgovorni ter izpostavila tudi težave glede odlaganja odpadkov.
Učenci so ji z zanimanjem prisluhnili in postavili županji tudi nekaj vprašanj. Posebej jih je zanimalo, kdaj bodo mladi dobili prostor, kjer bi lahko v prostem času izvajali različne aktivnosti in se družili.
Šolska ura z županjo je minila prehitro. Kljub vsemu so učenci dobili jasne in konkretne informacije o delu vseh organov v občini, kar je prav, saj bodo čez štiri leta tudi oni odločali o imenovanju lokalnih nosilcev oblasti.
Zapisala Franja Razdevšek
